V mnogih podjetjih se ure še vedno zbirajo ločeno od dejanskega poteka izvedbe. To pomeni, da pisarna sicer dobi številko ur, ne dobi pa dovolj dobrega konteksta: na katerem nalogu so nastale, s katerim materialom so povezane in kaj se je na terenu dejansko dogajalo.
Ko so ure in aktivnosti vezane na isti nalog, se izboljša več stvari hkrati. Izvajalec manj razlaga za nazaj, pisarna hitreje preveri smiselnost vnosa, vodstvo pa dobi bolj realno sliko, kateri projekti napredujejo in kje nastajajo odstopanja.
Kaj to spremeni v praksi
- manj ročnih popravkov in dopolnjevanja za nazaj,
- boljša povezava med časom, materialom in stroškom,
- jasnejši pogled na produktivnost ekip,
- bolj uporabni obračuni in poročila.
Najmočnejši podatki niso tisti, ki pridejo zadnji, ampak tisti, ki nastanejo takrat, ko se delo dejansko izvaja.